Spremembe, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
Zakon med drugim ureja naslednje pomembne spremembe:
1. Pogoji dodelitve državne pomoči (nov 20.a člen)
Ukrepi iz zakona se izvajajo ob upoštevanju naslednjih pogojev:
- do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili dne 31.12.2019 že podjetja v težavah,
- skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 EUR na posamezno podjetje ali 120.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
- ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis,
- skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže zgoraj navedeno maksimalno vrednost, se dodeljevanje sredstev lahko izvaja le, v skladu z eno od navedenih točk:
a) ob upoštevanju vseh navedenih pogojev:
- skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega,
- pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19 in
- delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev
b) javna sredstva se dodelijo ob predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije, pri čemer morajo podjetja dokazati, da je nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 dejansko presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov.
2. Upravičeni delodajalec (spremenjen 22. člen)
V skladu s spremenjenim 22. členom ZIUZEOP lahko pravico do ukrepov uveljavlja tudi delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD, če ima na dan 13.3.2020 do vključno 10 zaposlenih (torej manjši delodajalec).
Spreminja se tudi pogoj upravičenosti do ukrepa, ki je povezan z oceno upada in rastjo prihodkov. Do ukrepa so namreč upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo, po njihovi oceni, prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če pogoj iz tega člena ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejete sredstva na podlagi ukrepa.
Bolj jasno se določa tudi pojem prihodkov, in sicer se v člen dodaja obrazložitev, da gre za čiste prihodke od prodaje, ki so ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Do ukrepa pa so upravičeni tudi delodajalci, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev.
3. Pravice in obveznosti delavcev (spremenjen 24. člen)
Spreminja se obveznost delavca, da se, v času začasnega čakanja na delo, na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Po novem je to pravica delavca in ne obveznost, črta pa se tudi beseda »zaporednih«.
Torej po novi ureditvi ima delavec, v času začasnega čakanja na delo, pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu.
4. Višina nadomestila plače (dopolnjen 26. člen)
V noveli je izrecno zapisano, da se v času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, za vse delavce uporablja višina nadomestila plače, ne glede na Zakon o delovnih razmerjih.
Posledično je tudi delodajalec, ki ni upravičen do ukrepov iz tega zakona, v času veljavnosti zakona, delavcem na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov in odsotnim delavcem iz razloga višje sile, dolžan izplačati nadomestilo v višini 80 % osnove, ki ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
5. Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek (spremenjen 33. člen)
Z namenom jasnejše ureditve se izrecno določa, da so v času veljavnosti ukrepov iz tega zakona delodajalci za delavce, ki delajo, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako od plač kot tudi od nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca.
To pomeni, da se oprostitev plačila prispevkov za PIZ prizna npr. tudi za čas, ko so zaposleni na letnem dopustu ali odsotni zaradi bolniškega staleža v breme delodajalca ter prejemajo nadomestilo plače po ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ta zakon določa oprostitev vseh prispevkov, ter bonitete in drugih dohodkov iz dela, ki niso del plače. Oprostitev plačila prispevkov za PIZ pa npr. ne velja v primeru odsotnosti zaradi bolniškega staleža, kadar delodajalec dobi povrnjeno nadomestilo plače s strani ZZZS.
Dodatno se izrecno določa, da v kolikor delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, da je upravičen le do sorazmernega dela dodatka, kar je sicer logično, je pa v praksi odpiralo številna vprašanja in dileme. Prav tako je določeno, da delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela (npr. za čas koriščenja dopusta).
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pa ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru, da dela s krajšim delovnim časom v posebnih primerih.
6. Plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje (nov 33.a člen)
S tem členom se zagotavlja ukrep oprostitve plačila prispevkov za poklicno zavarovanje za zavezance, ki so dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Ukrep zajema zavezance, ki zaposlujejo delavce na delovnih mestih, za katere je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, ne glede na to, ali v času uporabe ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo za delo, ali pa prejemajo nadomestilo zaradi upravičene odsotnosti z dela.
Zavezanci bodo morali upravljalcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve, predložiti obračun prispevkov za poklicno zavarovanje in hkrati z obračunom tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve. Vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 je potrebno predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec april.
7. Mesečni krizni dodatek v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih (nov 33.b člen)
Tudi invalidska podjetja in zaposlitveni centri so dolžni vsakemu zaposlenemu invalidu, ki dela, izplačati mesečni krizni dodatek po 33. členu zakona. Ker pa so navedene kategorije delodajalcev že po zakonu oproščeni plačila prispevkov za PIZ, ne bodo mogli kriznega dodatka izplačati iz dodatnih zadržanih sredstev iz naslova oprostitve plačila prispevkov za PIZ po 33. členu.
Iz tega razloga invalidska podjetja in zaposlitveni centri za vsakega zaposlenega invalida, ki dela, uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS.
8. Upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka (spremenjen 34. člen)
S spremembo tega člena se za upravičence odpravlja pogoj, da ne smejo biti vključeni v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi. S tem se za upravičence do mesečnega temeljnega dohodka določa tudi samozaposlene, družbenike, kmete ali verske uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi (na podlagi delovnega razmerja, starše, ki delajo s krajšim delovnim časom idr.). Pri tem se uvaja tudi sorazmernost izredne pomoči, glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah.
Odpravlja se tudi neutemeljeno različno obravnavanje poslovodnih oseb, saj se krog upravičencev iz poslovodnih oseb v gospodarskih družbah razširja še na poslovodne osebe v zavodih in zadrugah.
Po spremenjenem določilu se neplačane zapadle davčne obveznosti ugotavlja na dan vložitve vloge, kar je tudi v skladu z razlago FURS.
9. Izplačilo mesečnega temeljnega dohodka (spremenjen 35. člen)
Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti se po novi ureditvi presoja na podlagi lastne ocene in v skladu s 37. členom zakona (obrazložitev spodaj).
Urejena je tudi možnost v primeru podaljšanja ukrepov, saj se bo v takšni situaciji izplačal tudi mesečni temeljni dohodek za mesec junij. Izjavo za mesec junij upravičenec v takšnem primeru vloži do 30. junija 2020, FURS pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija 2020.
10. Vračilo mesečnega temeljnega dohodka (spremenjen 37. člen)
Do pomoči so po novem (enako kot pri delodajalcih) upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo, po njihovi oceni, prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni , ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Če pogoj iz tega člena ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Bolj jasno se določa tudi pojem prihodkov, in sicer se v člen dodaja obrazložitev, da gre za čiste prihodke od prodaje, ki so ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
11. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete (spremenjen 38. člen)
S spremembo tega člena se za upravičence odpravlja pogoj, da ne smejo biti vključeni v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi. S tem se za upravičence do oprostitve plačila prispevkov določa tudi samozaposlene, družbenike, kmete ali verske uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi zavarovalni podlagi.
Če pogoj iz zgoraj pojasnjenega novega 37. člena zakona ni izpolnjen, mora upravičenec vrniti tudi oproščene prispevke za socialno varnost.
12. Začasno denarno nadomestilo za brezposelne (nov 61.a člen)
Osebam, ki jim je od 13. marca 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost, pripada začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve. Nadomestilo se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 EUR in pripada upravičencu od prvega dne nastanka brezposelnosti za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona.
Nadomestilo se uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje z vlogo, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas.
13. Vračilo prejetih sredstev (spremenjen 99. člen)
Pri tem členu je prišlo do bistvenih sprememb. Subjekt, ki je uveljavil:
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov,
- oprostitev plačila prispevkov za delavce na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov in za samozaposlene, družbenike, kmete in verske uslužbence ali
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma deka plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 ali za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva je potrebno vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
Ureditev se torej spreminja tako, da bodo pogoji odvisni od ravnanja delodajalca, na katera je imel možnost vplivati s svojim ravnanjem in načinom poslovanja. Iz tega razloga ni več predvideno vračilo sredstev v primeru povračila nadomestila plače in prispevkov za delavce, odsotne iz razloga višje sile, in za delavce, ki delajo, za katere je delodajalec v zasebnem sektorju oproščen plačila prispevkov za PIZ.
Subjekt, ki naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogoje za pridobitev upravičenj po tem zakonu, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Znesek prejete pomoči mora vrniti v roku 30 dni od vročitve določbe. Po preteku roka za plačilo do plačila, se mu zaračunavajo zakonske zamudne obresti.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Dokončanje postopkov glede uveljavljanja povračil nadomestil plač
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi 29. člena ZIUZEOP, se dokončajo po 29. členu ZIUZEOP razen, če bi bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.
Podaljšanje roka za vložitev vloge oziroma izjave
Oseba, ki na podlagi določb ZIUZEOP (29. in 38. člen) ni predložila pravočasno vloge oziroma izjave, lahko vlogo oziroma izjavo predloži v 8 dneh od uveljavitve tega zakona. S tem zakon podaljšuje rok za uveljavljanje pravic po tem zakonu za nazaj, torej vse od 13.3.2020 dalje.
